Učni scenarij smo izvedli v treh delih. V prvem delu so učenci opravljali naloge v risanju po navodilih. Cilj te aktivnosti je v jasnem izražanju, zbranem poslušanju in sledenju navodil.
V drugem delu so se srečali s preprostimi algoritmi. Spoznali so tudi algoritem v grafični obliki s tako imenovanim diagramom poteka. Za konec so se poigrali še z kodiranjem besed, kjer so s pomočjo tako imenovanih dreves in ‘sprehajanjem’ po le teh z napisanimi navodili poiskali izbrana sporočila.
1.del: Risanje po navodilih
V uvodnem delu smo učence spodbudili k razmišljanju o pomenu navodil. Na praktičnih primerih izvajanja navodil – »ukazov« so spoznavali pomen pravilnega zaporedja in nedvoumnosti navodil. V nadaljnjih dejavnostih smo načrtovali osvežitev in utrjevanje znanja o pomenu dajanja pravilnih ukazov. Učenci so se preizkusili v delu v paru s tvorjenjem navodil in izvajanjem navodil na primeru risanja risbe. Pri tem smo vključili pojem orientacije in smeri neba s pomočjo katerih so drug drugemu dajali navodila za risanje. Učenci so natančno opisali razlike med risbama in prepoznali pomanjkljivosti ali dvoumnosti pri podajanju navodil. Razumeli so osnovo relacije programer-računalnik in pomen natančnih navodil, ki jih mora programer prenesti računalniku.
2.del: Preprosti algoritmi
V drugi delavnici so preko praktičnih primerov iz vsakdanjega življenja razumevali kaj so algoritmi. S sestavljanjem primerov receptur in postopkov so spoznavali pomen pravilnega zaporedja korakov. Učence je najbolj navdušil primer postoka priprave sladoleda saj jih je pritegnil sam produkt ter krajše zaporedje korakov. V primeru težav pri zapisu postopkov sta bili učencem na voljo dve video vsebini s prikazom postopka
3.del: Kodiranje besedil z geodrevesom
Na list A3 format smo natisnili drevo za vsakega učenca.
Učenci so spoznali primer kodiranja s pomočjo geodrevesa. Pri zapisu kod smo uporabili glavne strani neba. Učenci so hitro osvojili gibanje po drevesu in zapis kod. Po prikazu primera so v dvojicah reševali oz. dekodirali besedila s področja učnega predmeta družbe. Kot pomoč so imeli na voljo zapis strani neba, ki smo ga kasneje odstranili. Pri delu v dvojicah so bili motivirani, dobro so sodelovali, si delili vloge ter se medsebojno izmenjevali. Nekateri učenci so sitem kod hitro osvojili in prešli na zahtevnejšo raven, kjer so morali tudi sami določiti dolžino besed oz. presledke med besedami. Všeč jim je bilo, da so lahko naloge stopnjevali po težavnosti z izbiro težjih primerov kodnih zapisov ter zapisi brez presledkov.
Projekt B-RIN sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jihzahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5) za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja. #BRIN
#NextGenerationEU #MVI #UP